Suchergebnisse

Bibič se je s Heglom srečal na več ravneh. Neposredno se je lotil Hegla v svojem doktoratu, v katerem je preučeval razmerje med civilno družbo in državo pri Heglu in Marxu. Tu se ni ustavil samo pri Filozofiji prava, temveč se je lotil tudi Fenomenologije duha, ki je ključno Heglovo delo za vstop v heglovski način mišljenja. Za globino teoretskega izraza se je v dvajsetem stoletju izkristalizirala navezava na Helga. Misel, ki zapuščino Hegla obide, je plitka, tista, ki se od Hegla vsaj poskuša učiti, se nameri posegati v globino. Hegel državo kot najvišjo formo v razvoju človeštva postavlja najvišje v hierarhiji oblik bivanja svobode človeštva. Politično pri njem ne biva samo v državi, temveč začenja že v naravni in civilnodružbeni formi, v državi kot svetovnemu procesu pa se samo domojstri. Slovenska politologija je imela to srečo, da se je njen glavni utemeljevalec Adolf Bibič namenil politiko utemeljiti prav ob opori na Hegla. Ključni pojmi: Hegel, heglovstvo, civilna družba, država

Povzetek. Politologija je v svetu postala močna etablirana znanstvena disciplina šele v dvajsetem stoletju kot
refleksija in opora procesom demokratizacije in dekolonizacije. Z utrjevanjem projekta izgradnje slovenske
države v okviru projekta jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja in poglabljanja nestrankarske
demokracije pa se je oblikovala tudi prva institucija za
politične vede v Sloveniji – Visoka šola za politične vede.
Tedaj je politologija vključevala družbene vede v celoti, tj. sociologijo, zgodovino, filozofijo, psihologijo, ekonomijo, pravo. Politične vede so postopno postale ožji
pojem od družboslovja, politologija pa ena od družboslovnih disciplin. To kaže tudi poimenovanje fakultete:
od Visoke šole za politične vede k Fakulteti za družbene
vede. Hkrati je stekel še proces diferenciacije v okviru
politologije, tako da se kot samostojno področje v slovenskih razmerah razvijejo mednarodni odnosi, obramboslovje, analiza politik ter javna uprava in politična
teorija. Ta štiri področja so oblikovala tudi posebne študijske programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Tako so organizirani tudi raziskovalni centri
na področju politologije.
Ključni pojmi: politologija, Adolf Bibič, demokratizacija, Hegel, humanizem

Abstract. The article explores the significance held by political myths for
legitimacy and politics. To that end, we examine political myth in line with
the contemporary theory of political myth, which understands political
myths as an integral part of all political communities that is not inherent
to just authoritarian and totalitarian regimes. Every political community
has their own stories/narratives that are accepted by most of the population and form the base of the legitimacy of the political order, whether it be a democratic or a non-democratic political order. In the final part of the article, we examine which narratives had such a legitimising power by analysing the political speeches of Franjo Tuđman while he was in office.
Keywords: legitimacy, politics, political myth, political speech analysis,
Tuđman.